POMLADANSKO ČIŠČENJE ORGANIZMA
Solatna mešanica pomladanskih samoniklih rastlin
Naš organizem potrebuje veliko energije za prebavljanje hrane in hkrati za izločanje strupov, ki prihajajo v naše telo iz vseh strani, bodisi z uživanjem nezdrave in s pesticidi obdelane hrane, dihanjem onesnaženega zraka, uživanjem farmakoloških pripravkov in zdravil ali strupov, ki jih telo samo proizvaja zaradi stresa, bodisi da gre za psihološko ali telesno preobremenjenost. Vse to dodatno obremeni organizem in kratkoročno povzroča manjše težave, kot so zaspanost, utrujenost, depresija, dolgoročno pa lahko pripelje do resnejših težav, ki lahko povzročijo prehitro staranje in poškodbe vitalnih organov, predvsem jeter in ledvic.
Detoksikacija ali čiščenje organizma nam pomaga vzpostaviti naravno ravnovesje telesa in boljše delovanje vitalnih organov, sami pa se lahko prepričamo, da nam globinsko čiščenje telesa povrne življenjsko energijo, koncentracijo in pozitivno življenjsko naravnanost. Pravi čas za čiščenje tako telesa kot tudi uma je prav pomlad. Po dolgi zimi in prehrani, revni s svežim sadjem in zelenjavo, pomanjkanjem gibanja in sončne svetlobe, je potrebno vnesti v organizem dovolj mineralov in vitaminov. Obenem pa je potrebno organizmu pomagati izločiti nakopičene strupe iz krvi in jeter.
Narava vestno skrbi za svoje dojence in ravno spomladi nam daje rastline, ki so najbolj koristne za okrevanje od zimskega mirovanja. Ljudje na podeželju bodo znali povedati, da medvedi, ko se prebudijo iz zimskega spanja, najprej uživajo čemaž (Alium ursinum L.), ki mu v ljudskem izročilu pravimo tudi medvedji česen. V primerjavi z gojenimi vrstami česna, čemaž vsebuje več aktivnih snovi in je zato nepogrešljiv v pomladanski prehrani in čiščenju telesa.
Čemaž je trajnica, ki zraste od 10 - 30 cm s podolgovato podzemno čebulico, obdano z belo kožico, iz katere najprej poženejo nežni svetlo zeleni listi, zatem pa steblo, na katerem se razvijejo snežno beli cvetovi. Raste na humusnih tleh v vlažnih listnatih gozdovih na krajih, kjer se sneg najdlje zadrži. Pogosto raste na velikih površinah. Pozor! Čemaž težko zamenjamo z drugimi rastlinami zaradi njegovega posebnega vonja po česnu, vendar ga lahko zamenjamo s šmarnico (Convalaria maialis L.) ki je zelo strupena in lahko povzroči tudi smrt.
Čemaž (Alium ursinum L.)
Čemaž so poznala vsa stara ljudstva, Rimljani so ga cenili bolj od česna, Dioskurid ga priporoča za čiščenje organizma., leta 1992 pa je bil v Evropi razglašen za rastlino leta. Priporoča se uživanje svežega čemaža, saj s kuhanjem izgubi večino aktivnih snovi, čeprav je zelo okusen tudi v toplotno obdelanih jedeh kot špinača, kremna juha ali zelenjavna priloga.
Največ aktivnih snovi vsebujejo listi, ki jih ne sušimo, ampak pripravimo v obliki tinkture, soka, vina ali namaza, ki ga uživamo nekaj žličk dnevno, najmanj dva tedna. Poleg čiščenja krvi pomaga tudi pri uravnavanju krvnega tlaka, odpravljanju črevesnih parazitov in težav z jetri (zamaščena, trda ali povečana jetra), za zdravljenje arterioskleroze, multiple skleroze in poapnjenja krvnih žil.

Regrat (Taraxacum officinale L.)
Druga rastilna, ki je enako koristna za pomladansko čiščenje organizma je regrat (Taraxacum officinale L.). Tega ni potrebno podrobneje opisovati, saj ga tudi otroci dobro poznajo, ki ga s pihanjem njegovih cvetnih lučk širijo po travnikih in vrtovih.
Ta majhen, povsod prisoten plevel vsebuje vse, kar potrebujemo za pomladansko čiščenje. Regrat vpliva na delovanje jeter in ledvic, zaradi grenkih snovi, ki jih vsebuje pa spodbuja izločanje sline in želodčnega soka. Poleg tega regrat poveča izločanje žolča, ki pomaga pri razgradnji maščob v organizmu. Visoka vsebnost inulina, ki je probiotik, spodbuja delovanje črevesne flore in na ta način pripomore k bolj učinkovitemu čiščenju črevesa.
Regratove liste uživamo sveže, pripravljene kot solato, ki jo lahko pripravimo skupaj z drugimi pomladanskimi rastlinami, kot so trobentice, vijolice, motovilec in vršički koprive. Večina ljudi pa ne ve, da je za čiščenje jeter in krvi še posebej delujoča regratova korenina, ki jo lahko naberemo spomladi in jo uporabljamo svežo v poparkih z mlekom ali vročo vodo ali jeseni za sušenje v čajnih mešanicah. Regratova korenina znižuje sladkor v krvi in učinkovito čisti jetra, zato jo uporabljamo pri zdravljenju sladkorne bolezni in bolezni jeter (ciroza, hepatitis, zamaščena jetra).

Tretja spomladanska rastlina, ki nam pomaga pri izločanju strupov iz organizma je seveda kopriva (Urtica dioica L.). Le malokdo ni spoznal najbolj očitno lastnost koprive – pekočino, ki jo začutimo na koži, če jo brez previdnosti primemo in dovolimo malim iglicam, da se zarijejo v kožo in vanjo izločijo manjšo količino mravljične kisline.
Kopriva raste na krajih, kjer so živeli ali še vedno živijo ljudje. Rada ima obilna tla, bogata s hranilnimi snovmi in veliko količino dušika.
Mrtva kopriva 
Zrela kopriva ima več zdravilnih lastnosti od mlade in je ena od redkih rastiln, ki jo lahko nabiramo skoraj vse leto in jo uporabimo v različne namene. Zgodaj spomladi nabiramo korenino, ki se uporablja za čaj, nato mlade liste, ki ozelenijo, nabiramo za pripravo okusnih jedi in ko zacveti nabiramo celo rastlino, ki jo uporabimo za zdravilen čaj. Pri nabiranju moramo ločiti pravo koprivo od tako imenovane mrtve koprive (Lamium orvala L.), ki nima zdravilnega delovanja in ne peče. Pripada drugi družini rastlin in je pravi koprivi le podobna.
Koprivo lahko pripravimo kot hranljivo zelenjavo v juhi in prilogah, enako kot špinačo ali blitvo, le da je kopriva veliko bolj zdrava, saj ne vsebuje oksalne kisline. Kopriva okrepi imunski sistem, pospešuje izločanje snovi iz organizma, zdravi slabokrvnost, putiko, čisti kri, znižuje povišani sladkor v krvi, preprečuje izpadanje las …
Sok iz koprive, jabolk in korenja
Pomladansko čiščenje organizma naj vključuje poleg vadbe, zračenja, sončenja, pravilne prehrane in posebnih tretmajev tudi uživanje kombinacije navedenih rastlin v presnem stanju, saj z njihovo toplotno obdelavo izgubimo večino zdravilnih snovi, zaradi katerih so tako cenjene in nam pomagajo očistiti jetra in kri strupov ter maščob (sveži sok iz mladih poganjkov kopriv, namaz iz čemaža, regratova solata, mlečni napitek iz regratovih korenin).
Čemažev namaz
150 gr čemaža
50 gr orehov ali pinjol
50 gr parmezana ali podobnega sira
100 ml olivnega olja
Sol po potrebi

Olivno olje in čemaž dobro zmešajte v mešalniku. Ko ste dobili kompaktno zmes, zmanjšajte hitrost mešanja in dodajte nariban sir. Pred koncem dodajte orehe ali pinjole zato, da jih preveč ne zmečkate.
Na ta način lahko shranite čemaž skozi celo leto.

Zeliščno maslo

1 šopek čemaža
1 šopek mladih poganjkov kopriv
3 žlice mletih orehov
4 žlice olivnega olja
250 g masla

Čemaž in koprive operite in jih osušite. V mešalniku zmešajte čemaž, koprive, orehe in olje. Zmesi dodajte maslo in vse skupaj dobro premešajte, nato dodajte sol in poper po potrebi.

Presni sok iz čemaža in kopriv

Liste čemaža in mladih kopriv zmeljemo v sokovniku, če ga imamo ali z ročnim mlinčkom za orehe. Jemljemo 1-3 jušne žlice soka z vodo, čajem ali jogurtom vsakodnevno sveže pripravljeni sok. Za boljši okus lahko pripravimo tudi presni sok samo iz kopriv, skupaj s sveže stisnjenim korenčkom in jabolkom.


Regratova solata