Joga

Naše telo potrebuje gibanje in vadbo. Če nam življenjski stil ne omogoča naravnega in raznovrstnega gibanja mišic in sklepov, se sčasoma v naše življenje prikradejo bolezni in telesno neugodje. Pravilna telesna vadba mora biti prijetna in obenem koristna za telo, um in dušo.
V našem centru učimo klasično Hatha jogo in Kundalini jogo ki vključuje asano, pranajamo in mantro, meditacijo in različne krije. Telo vidimo kot vozilo duše na njeni poti do popolnosti, zato tradicionalno izvajanje jogijskih vaj ne krepi samo telesa, ampak tudi duševne in duhovne zmožnosti. Veliko sodobnih telesnih vadb je usmerjenih v pridobivanje mišic s pomočjo mehaničnih gibov in ponavljanja, vendar jogijska praksa vsebuje tudi zelo pomemben notranji vidik.

Sprostitev telesa
Z zavestnim sproščanjem napetosti mišic omogočimo telesu in umu počitek. Ljudje, ki obvladajo veščino sproščanja, ne izgubljajo svoje energije in so pripravljeni na meditacijo oziroma raziskovanje svoje duhovne narave. Zavestno sproščanje mišičnih napetosti je enostavno in učinkuje takoj - nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite in se nato ulezite na trebuh v položaj mrtveca (Šavasana). Sprostite vse mišice od glave do pete. Nato se zasukajte na levi ali desni bok in se spet popolnoma sprostite v tem položaju. Pazite, da ne napenjate mišic. Zasukajte se na drugi bok in se sprostite. 
Kadar prakticiramo različne vaje za sproščanje, je pomembno, da smo v umu mirni in obenem močni. Telo to naravno počne med spanjem, vendar velikokrat samo spanje ni dovolj, saj živimo v stresnem okolju, kjer tudi ponoči ni popolne tišine in teme. Kadar nimamo časa za sprostitev celotnega telesa, lahko uporabimo vaje za sprostitev določenih mišic v določenem delu telesa - sprostimo lahko mišice glave, ramen, rok, dlani, zapestja itd. Jogi v popolnosti obvlada veščino sproščanja.

Sprostitev uma
Um lahko umirimo tako, da izkoreninimo negativna nagonska čustva, jezo, skrbi in strah. Z jezo in zaskrbljenostjo ne rešimo težav, prav nasprotno - instinktivna čustva povzročijo izgubo velike količine energije. Z redno vadbo in študijem jogijskih spisov pripomoremo k umirjanju uma. Zavestno sproščanje mišičnih napetosti umirja tudi um in opustitev avtomatičnih reakcij omogoča počitek telesu. 

Jogijski položaji ali asane
Jogijski položaj je vsak položaj, v katerem lahko dalj časa vztrajamo brez premikanja in brez nelagodja, pri čemer naj bo hrbtenica pokončna.
Vadba jogijskih položajev ali asan poteka na napredni stopnji tako, da se v njih zadržimo in popolnoma sprostimo nepotrebne napetosti. Na začetni stopnji najprej pridobimo večjo elastičnost in gibljivost sklepov. Kadar imamo težave s hrbtenico ali bolečine, si prav tako lahko pomagamo z jogijskimi položaji. S pozornostjo uma naučimo prepoznavati in zavestno sproščati psihofizične napetosti ter okrepimo globoke mišice hrbteničnega stebra in mišice jedra. V jogi vemo, da sta mladost in zdravje organizma sorazmerni z elastičnostjo našega telesa, zato še posebej veliko pozornosti dajemo zdravju hrbtenice, njeni moči in gibljivosti. Z jogijskimi vajami za zdravo hrbtenico pospešimo prekrvavitev živcev, mišic in notranjih organov, ki na ta način dobijo potrebne hranilne snovi in kisik. 

Jogijsko dihanje ali pranajama
Nadzorovano jogijsko dihanje je pomemben del jogijske vadbe. 'Prana' pomeni dihanje oziroma vitalno energijo v telesu. Na višjem nivoju prana predstavlja univerzalno življenjsko energijo, medtem ko 'jama' pomeni nadzor. Z nadzorovanim jogijskim dihanjem lahko obvladujemo ritem življenjske energije, prečistimo telo škodljivih strupov, ki so se nakopičili zaradi stresa, prečistimo um in čute nezaželenih zaznav in spominov, v višjem smislu pa nas nadzorovano dihanje pripelje do višjih stanj zavedanja in spoznanja naše božanske narave ali samadhija. V hatha jogi poznamo 8 vrst pranajame za krepitev telesa in uma.