HOLISTIČNA PARADIGMA

Povezovanje znanosti in zavesti prinaša spremembo paradigme, ki bo omogočila prebujanje ljudi in oblikovanje globalne civilizacije.

Sprememba paradigme

Kibernetski model človeka Cyber

Nezdružljivost znanosti in zavesti je dramatična posledica notranje delitve sodobnega človeka na dušo in telo, in je osnovni vzrok za uničujočo odtujenost človeka od Zemlje. Velika sprememba – od kulture razcepljenosti, ki je ločila narode, civilizacije in rase, do globalne kulture povezanosti - zahteva »spremembo paradigme« iz dihotomnega modela (znanost in religija, um in telo, človek in narava) v holistični model, ki ponuja celovit in kompleksen pogled na človeka in planet. Sprememba paradigme ni stvar ideologije, ampak temelji na spremembi zavesti vsakega posameznika, ki predstavlja notranji pripomoček za prehod iz razcepljenega uma k združujoči zavesti. Zato holistična paradigma temelji na združujočem modelu človeka, v središču katerega je globalna zavest o sebi, ki nam daje občutek celote in psihološke integritete.

Holistična akademija in Globalni projekt

V tem kritičnem trenutku v zgodovini planeta, sem kot raziskovalec in holistični zdravnik začutil potrebo po globalnem projektu, ki bi spodbujal človeka k razvoju globalne in planetarne zavesti. V Villi Demidoff, zgodovinski vili v zelenju toskanskih hribov, kjer je sedež »globalne vasi« (Villaggio globale di Bagni di Lucca), se je rodila Holistična akademija, ki združuje interdisciplinarno skupino italijanskih in tujih raziskovalcev, ki s svojim delom prispevajo k razvoju holistične paradigme in oblikovanju celovitega modela, ki bo ljudem pomagal pri razvoju globalne zavesti. Od leta 2012 pa Holistična akademija deluje tudi v Sloveniji, in sicer pod okriljem Holističnega centra Rasika v Ljubljani.

Globalni projekt 'Villaggio Globale'

Kaj je paradigma in zakaj je tako pomembna v tem zgodovinskem trenutku?

Paradigma je kolektivna shema interpretacije realnosti, socialni model človeka in sveta, ki pogojuje način razmišljanja in življenja v družbi. V zadnjih stoletjih je v naši družbi prevladovala dihotomna paradigma. Filozofska osnova te paradigme temelji na kartezijanski delitvi znanosti in religije, materije in duha. Znanost brez upoštevanja zavesti je pripeljala do medicine, ki ne pozna duše in ne čustev, do gospodarskega razvoja brez etike in vrednot. Dihotomna paradigma se je dokončno ustoličila v srednjeveški družbi, kjer sta si posvetna in cerkvena oblast, ki je bila še posebej dogmatska in teokratska, razdelili politično, družbeno in gospodarsko moč. Pozitivna stran je bila možnost, da se je znanost razvijala brez vpliva verskih dogem, na temelju eksperimentalne znanstvene metode. Vendar pa se je zaradi pomanjkanja notranjega, duhovnega elementa, znanost razvila v redukcionistično, ki pojave razlaga na zelo mehanicističen način, v njenih interpretacijah pa ni prostora za zavest, inteligenco ali osebno izkušnjo – elemente razdeli v določen sistem, ki jih potem analizira in preučuje vsakega posebej, ločeno, kakor strojne dele. Ta metoda se odlično obnese za stroje, če pa jo uporabimo na živih bitjih – živalih, ljudeh, planetu – prinaša uničujoče posledice: Zemlja postane snov za uporabo, skupaj z gozdovi, zalogami naravnih dobrin, človek je predmet izkoriščanja, z njim se trguje kakor z blagom v trgovini, ki prinaša zaslužek.

Starodavna in sodobna holistična paradigma

Cyber 2

Na to paradigmo razdvojenosti in ločenosti mi odgovarjamo s holistično paradigmo, ki temelji na razumevanju HOLOSA: celote, »vsega«. Temelj in bistvo holistične paradigme je globalno razumevanje sistemske celote, ki presega razcepljenost materije in duha v nedeljivo pojmovanje notranje in zunanje dimenzije vsakega pojava. Enost dveh dimenzij – res extensa in res cogitans – je v osnovi vseh tradicionalnih izročil, od joge do taoizma (shiva-shakti, yin-yang). Če je starodavna holistična paradigma temeljila predvsem na duhovnosti, v kateri je »zavest« (duša, atman, duh, itd.) predstavljal povezujoči in osrednji element vseh stvari, od atoma do vesolja, pa ima sodobni holizem znanstveno, kibernetsko, kvantno, nevrofiziološko in sistemsko osnovo, kjer »zavest« predstavlja kognitivno dimenzijo, ki vse elemente povezuje v celoto in omogoča prehod iz 'mreže energije in informacije' v organski sistem, živo bitje.

Znanost o zavesti

Holistična paradigma tako znanosti in kulturi vrne dušo, živim bitjem inteligenco, zavest v medicino in psihologijo, nedotakljivost Planeta. Holistična paradigma omogoča, kot pravi Nobelov nagrajenec Francis Crick, uradno znanstveno raziskovanje zavesti, ki predstavlja kognitivno jedro vsakega živečega sistema, od najbolj enostavnega do najbolj zapletenega. Je središče našega življenja in obstoja. Brez zavesti ne bi obstajali in se ne zavedali dejanskega obstoja. Brez zavesti ni življenja. Na ta način duša ni več ujeta v rigidne teološke opredelitve, ampak jo lahko razložimo v znanstvenem jeziku, kot na primer Cyber: kibernetski model zavesti in kognitivnih procesov. Ta model omogoča razumevanje inteligentne energije, novo pojmovanje sinergije, sodelovanja in evolucije na poti k enosti. Razumemo lahko na kakšen način se posamezni deli združujejo v en sam živeči organizem, med seboj delujejo usklajeno in s smislom, pa tudi, na kakšen način se lahko milijoni ljudi – v tem zgodovinskem trenutku – med seboj uskladijo in ustvarijo enoten in celovit, trajnosten sistem.

Psihosomatska slika osebe v meditaciji (Kundalini)

Celovita zavest o sebi in planetu

Holistična paradigma ni samo drugačen način razmišljanja, ampak drugačno in bolj popolno razumevanje, ki temelji na zaznavanju lastne enovitosti, »globalnem zavedanju« samega sebe. Temelj holistične paradigme ni filozofski koncept, ampak dejanska izkušnja »celovitosti zavesti«, ki izvira iz zaznavanja sebe kot »enotnega sistema«, na temelju globalnega zavedanja. To globalno, holistično zavedanje nam potem omogoča razumevanje globalne zavesti življenjskih sistemov na zemlji. Ko se zavemo, da smo popolna in zavestna enota, ki jo sestavljajo organi in sistemi, ki med seboj sodelujejo, bomo razumeli tudi, da deli te enote niso mehanski, temveč inteligentni, senzibilni, ki imajo zavest, spomin in dostojanstvo. Nevropsihološke raziskave s Holotesterjem kažejo, da v stanju globalnega zavedanja možganski valovi, katerih usklajenost v običajnem stanju zavesti je od 60-70%, delujejo s kar 90-100% usklajenostjo in kažejo na to, da celotni možgani (ki upravljajo telesne, čustvene in mentalne procese) delujejo kot eno, celovito in globalno. V tem stanju se poraja kognicija, celostno zaznavanje sebe in planeta, ki osmišlja in povezuje ločene znanstvene, umetniške in kulturne koncepte. Holizem je ciklična igra zavesti: poznavanje sebe je ključ za poznavanje veličastnega življenja, katerega sestavni del smo. Globalno zavedanje sebe se odraža v globalni planetarni zavesti. Če želimo spremeniti sveti, moramo najprej spremeniti svojo zavest.

Kulturni kreativci

Holistični center Rasika v Ljubljani

Mednarodne sociološke raziskave ugotavljajo, da se vsaj 30% svetovne populacije nagiba k holističnemu, globalnemu, pacifističnemu, medkulturnemu pogledu na svet, ki spoštuje Zemljo kot živ organizem. Ta masa inteligentnih in dojemljivih ljudi, ki jih imenujemo kulturni kreativci, pa je razdrobljena v društva, skupine, centre, gibanja, ki ločeni niso dovolj glasni, da bi jih lahko slišali in podprli njihovo vizijo. To, kar je skupnega tej raznovrstni kulturi je holistična paradigma. Zato holistično paradigmo, z manjšimi razlikami, najdemo v številnih porajajočih se kulturah, kot so holistično zdravljenje, ekološka gibanja, novi pristopi k izobraževanju, nevroznanostih, humanistični in transpersonalni psihologiji.

Dr. Nitamo Montecucco, zdravnik s specializacijo na področju psihosomatike in raziskovalec na področju nevrofiziologije globalnega zdravja in meditacije. Predsednik znanstvenega odbora Club of Budapest v Italiji, vodja Holistične akademije in raziskovalnega središča Cyber (Villaggio Globale, Bagni di Lucca)