VZEMI SI SVOJ ČAS, ne obstaja noben drug
čas. Tudi takrat, kadar je videti, da vse okoli tebe drvi naprej brez vsakega
nadzora, si vzemi svoj čas.
Čas ni objektiven, v celoti je odvisen
od tvojega zaznavanja in povezanosti s samim seboj. Če živiš v sedanjosti in si
v stiku s svojim doživljanjem realnosti in odprt za trenutno izkušnjo, si
gospodar časa in ne njegov suženj.
KAKO TO NAREDIM? Način je enostaven: sestavljen
je iz nekaj korakov, ki ne zahtevajo posebnih sposobnosti, talenta ali
obvladanja tehnik. Gre za »prakticiranje navzočnosti«.
Verjamem, da si želiš tudi ti, kakor
jaz, živeti in ne zgolj preživeti. Predvidevam, da želiš tudi ti začutiti
polnost in obilje življenja. Vem, da si se tudi ti, kakor jaz, vsaj enkrat
vprašal: »Je to vse, kar ima človek od življenja?« To vprašanje ima odgovor: navzočnost. To je odgovor na vsa
vprašanja, saj ti omogoča poiskati tvoje
odgovore, ki lahko edini zadovoljijo tvojim hrepenenjem in tvoji lakoti.
Pogosto se nam zdi zelo težko vzeti čas
zase, najti ali si celo zamisliti možnost, da bi lahko življenje živeli skladno
s svojim lastnim ritmom. Včasih se nam zdi, da je to nemogoče. Res je, ni
lahko, zato ker nas večino sveta, kot ga poznamo, pri tem moti. Zato je tako
lahko izgubiti se v drugih ljudeh, stvareh, projektih, skrbeh, v kopičenju in
posledičnem tekanju za stvarmi…če pa bi se lahko samo za sekundo zaustavili in se
vprašali: Kdo je tisti, ki se izgubi? Kdo teče? Kdo bere v tem trenutku? Že
samo, če se vprašamo KDO smo, postanemo manj izgubljeni, manj hitimo in smo
bolj navzoči. Pojavi se naslednje vprašanje: navzoči za koga? Za edino osebo,
ki se lahko zaveda, da teče, se zmede in izgubi, da bere in se sprašuje … TEBE!
Ti si čudež - osnovno zavedanje, ki
prepozna vsak dogodek, vsak trenutek, vsako možnost, vsak nagib, odnos, čustvo,
občutek in misel, ki so življenje, katerega želiš živeti čimbolj polno.
Prvi korak je torej: vprašaj se in vzami si čas, da začutiš
navzočnost osebe, ki doživlja. Vsakič bolj boš prišel v stik s tistim, kar
imenujemo Resnični jaz: edinstveno manifestacijo tvoje biti.
Drugi korak: spominjaj
se tvojega Resničnega jaza. Potem, ko si spoznal, da si v središču
vsakega tvojega trenutka, si vzemi čas, zaustavi in spomni: jaz sem tisti, ki
doživlja.
Tretji korak: spomni
se, kadar pozabiš. Sprejmi svojo pozabljivost, brez občutka krivde
ali obsojanja, zgolj opazi: »O, pozabila sem nase!« in ponovno se boš vrnil
domov v istem trenutku.
To je praksa, prijatelj moj. Nekaj, kar
potrebuje čas, namero in trud, vendar pa je strast, ki jo boš našel, radost
navzočnosti, sladkost obilja vsake nove izkušnje, in hvaležnost…